»V seštevku različnih diskurzov – od strokovnega do poetičnega, na terenu zajetih in komponiranih zvočnih krajin, avtorice raziskujejo odnos med človeško kulturo in nečloveškimi vrstami, odnos, ki ga v številnih dognanjih lahko neposredno prenesemo tudi na katerega koli družbeno pogojenega Drugega. Ta odnos premišljajo tudi na ravni forme: v odmiku od besede namenjajo posebno pozornost raziskavi senzoričnega jezika, fizične izkušnje, ki jo piše zvok in tudi sama zvočnost besede.«
»Delo se tako – kot zemljevid perceptivne krajine, ki od logičnega preko asociativnega pelje do izkustvenega in nezavednega – razpira v neko drugo organizacijo časovnosti, ki zahteva drugačen način prisotnosti, pozornosti, prisluha. In po tej poti izumlja zvok, zmožen brez pokroviteljstva zastopati tega, ki glasu nima. Izumlja Glas šakala in glas mu daje pravico do prostora.«
»Z današnjega zornega kota in z osebno izpovednim glasom posameznika obravnavajo žgoče teme, ki jih – nekatere kljub daljši časovni odmaknjenosti – doslej ni bilo mogoče moralno in emocionalno predelati...«
